Poljščine

Zadnja posodobitev dne 17.05.2012

Ne prezrite: Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev

VARSTVO ŽIT PRED BOLEZNIMI

Posevki ozimnega ječmena so na Goriškem in v Slovenski Istri že začeli klasiti, ozimna pšenica pa je v kolenčenju. Posevki žit so večinoma slabše razraščeni, vendar bodo pogoji za razvoj glivičnih bolezni žit ob vse toplejših dnevih in veliko vlage zelo ugodni. V posevkih smo že opazili pojav pšenične listne pegavosti in ječmenovega listnega ožiga.

Poleg širitve teh bolezni pričakujemo tudi pojav žitne pepelovke in okužbe klasa z rjavenjem pšeničnih plev (Septoria nodorum) in fusariozami. Okužba s temi boleznimi se izvrši v času cvetenja žit, zato je najugodnejši čas za zaščito listov in klasa škropljenje v času od začetka klasenja pa do konca cvetenja žit.

Priporočamo, da pregledate svoje posevke ozimnih žit in jih v primeru močnejših okužb zaščitite s fungicidi. Škropljenje je nujno, če najdete okužbe pri 30 % rastlin na zgornjih treh listih

Zaščito proti boleznim klasa posebej priporočamo vsem pogodbenim pridelovalcem ozimne pšenice, da pri odkupu ne bi bilo problemov z vsebnostjo mikotoksinov v zrnju.

Dobro kombinirano delovanje zoper omenjene bolezni posebej pa proti septoriozam in fusariozam imajo fungicidi: ATCHER TOP 400 EC- 1l/ha, AMISTAR EXTRA- 0,6-1 l/ha, FALCON EC 460 - 0,6 l/ha, FOLICUR EW 250-0,75 –1 l/ha, PROSARO – 1 l/ha, CARAMBA –1,5 l/ha, EMINENT 125 EW – 0,8l/ha in še nekateri. Zelo dobro delovanje na bolezni v ječmenu in nekatere bolezni pšenice imajo AMISTAR OPTI – 2,5 l/ha, SPHERE 535 SC- 0,3-0,5 l/ha, OPUS 1 – 1 - 1,5 l/ha in še nekateri.

Skupaj s fungicidno raztopino v klasenju lahko za bolj kvaliteten in večji pridelek foliarno dognojite posevke pšenice. Škropite lahko s katerim od foliarnih dušičnih gnojil po navodilu ali z največ 15 % raztopino UREE. Npr. Pri porabi vode 400 l/ha je to 60 kg/ha uree (27,6 kg/N ha). Pazimo, da raztopina ni prehladna! Priporočamo škropljenje v večernih urah.

TRETJE DOGNOJEVANJE OZIMNE PŠENCE

V začetku klasenja ozimno pšenico 3. dognojimo z dušikom, da dosežemo večji in kakovostnejši pridelek zrnja. Kakovost se izrazi predvsem v višji vsebnosti beljakovin, kar je posebej važno pri pogodbenih pridelovalcih pšenice.

Za 3. dognojevanje dodamo 20 - 30 kg N/ha oz. kot smo določili z N-min testom. Dušično gnojilo lahko dodamo klasično v granulirani obliki pred dežjem. Priporočamo pa, da apliciramo gnojilo na list s katerim od foliarnih dušičnih gnojil po navodilu ali z največ 15 % raztopino UREE in istočasno tudi izvedemo zaščito pred boleznimi klasa. Npr. Pri porabi vode 400 l/ha je to 60 kg/ha uree (27,6 kg/N ha). Pazimo, da raztopina ni prehladna! Priporočamo škropljenje v večernih urah.

Pri posevkih, ki so zelo gosti, pri sortah občutljivih na poleganje in tam, kjer smo posevke jeseni gnojili z organskimi gnojili lahko prevelik odmerek dušika povzroči poleganje posevka.

DRUGO DOGNOJEVANJE OZIMNIH ŽIT (PŠENICE)

Ozimna pšenica in ječmen sta v Vipavski dolini in Slovenski Istri že v fazi 3. kolenca, posevki ječmena na Goriškem pa že začenjajo klasiti. Po dolgotrajni suši je večina pridelovalcev šele relativno pozno opravila prvo dognojevanje žit, sedaj po deževnem in relativno hladnem vremenu v zadnjih tednih, pa je bilo na težjih namočenih tleh dognojevanje žit onemogočeno. Posevke pšenice, ki imajo 3. ali 4. kolence lahko drugič dognojite, v kolikor tega še niste uspeli. Dognojevanje priporočamo pred napovedanim dežjem. V bledih podhranjenih posevkih je dognojevanje nujno in priporočamo uporabo hitro delujoče nitratne oblike granuliranih gnojil npr. KAN-a. Drugo dognojevanje vpliva na večji razvoj klaskov in cvetnih zasnov v njih. Dobro prehranjeno žito v tej fazi ima daljši klas z večjim številom zrn v klasu in s tem seveda večji pridelek zrnja.

Za 2. dognojevanje priporočamo okvirni odmerek od 30 – 60 kg N/ha za ozimno pšenico in tritikalo, za ozimni ječmen in rž pa priporočamo od 30 do 40 kg dušika na ha. Gnojimo lahko s 110 do 220 kg KAN /ha.

Za določitev natančnejšega odmerka dušika priporočamo uporabo hitrega rastlinskega nitratnega testa – N- min, s pomočjo katerega v steblu rastlin izmerimo vsebnost nitratnega dušika in nato natančno določimo odmerek dušika potreben za dognojevanje tako v kolenčenju kot v začetku klasenja.

DOGNOJEVANJE JARIH ŽIT

Gnojenje z dušikom razdelimo na dva obroka – prvega damo ob setvi, drugega pa damo jari pšenici in ječmenu v kolenčenju in ovsu v začetku latenja. Jara žita bodo sedaj v toplem vremenu hitro prešla v kolenčenje, zato bo čas za dognojevanje, ki pa ga opravimo šele, ko že otipamo prvo kolence, da bo rastlina odpornejša na poleganje.

Pšenici dognojujemo ob kolenčenju (oz. ovsu v začetku latenja) s 50 – 60 kg/ha dušika npr. 150 – 200 kg/ha KAN – a, ječmenu in ovsu pa s 30 – 40 kg/ha dušikaoz. 100 – 150 kg/ha KAN – a.

V kolikor zaradi sušnih razmer dognojevanje z granuliranimi gnojili ne bo mogoče, se poslužite foliarnega gnojenja s katerim od foliarnih dušičnih gnojil po navodilu ali z največ 15 % raztopino UREE.

Redkejšim in bledim posevkom pognojimo z višjo količino, gostejšim in bujnejšim posevkom pa z manjšo količino gnojila.Pri dognojevanju upoštevamo morebitno uporabo organskih gnojil oz. upoštevamo N - min analizo.

Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr.

pripravil/a: Anka Poženel

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica

Pri Hrastu 18 5000 Nova Gorica

+386 5 33 51 200 +386 5 33 51 260

uredniki